Menu
Megle in biča prosim

Megle in biča p…

Košarkaška evforija ne pojenja. Kot...

Brez besed

Brez besed

Ostal sem brez besed. To...

Laž, Udba, kurci, to je Vinko Gorenak

Laž, Udba, kurc…

Vinko Gorenak je slab in...

Do konca in naprej...

Do konca in nap…

Politiki in klovni, ki te...

Za narodov blagor

Za narodov blag…

O predsedniških volitvah je bilo...

Lebdenje

Lebdenje

Ponedeljek dopoldan. Zunaj dežuje! Koliko...

Država "izjemnih" ljudi in dosežkov

Država "iz…

Predsedniška bitka razkriva vso bedo...

V imenu politike! O resnici kdaj drugič.

V imenu politik…

Kaj sploh še ostane? Nič!...

Košarka in jaz!

Košarka in jaz!

Košarka! Začelo se je Evropsko...

Igra 10 - past

Igra 10 - past

Položaj na Bledu je bil...

Prev Next

Mi smo Janša (special 32. del)


    Mi smo Janša (special 32. del)

Ce danes pomislim, kako nepremišljeno sem odšel na ta sestanek, me zmrazi. Ocitno je bilo, da mi Njavro pripravlja zasedo. Še danes si ne znam razložiti zakaj sem pristal na srecanje in prišel sam? Odnosi med nami so bili takrat skrajno napeti. Njavro je zacetek tega norega leta pricel v izolski bolnišnici po hudi nesreci na hrvaškem. V tem casu pa je v tujino pobegnil lastnik podjetja GDS Erik Jenko. Prvic v življenju sem doživel hladen tuš zaradi svojih liderjev, Janše in Krkovica. Jenko je pobegnil pred upniki. Pobegnil, ker ga je ta dvojec nategnil za miljonsko vsoto. Ker sem mesec dni skrival informacije kam je izginil je bilo narobe vse. Stvari so se še poslabšale, ko je Njavro našel sporne posnetke. Janša je ukazal vsesplošno gonjo, da se Jenko izsledi(aretirala ga je grška policija in Januarja 1998 izrocila Sloveniji). Paravomo se je takrat zamajal do temeljev. Nekaj fantov se je zgražalo nad Janšo in dejstvom, da ga je pokradel, zdaj pa ga preganja. Zgroženi so bili zato, ker je Jenko sam sfinanciral vozni park, tehnicno opremo in bivališca za ekipo “paravoma”. Ceprav se je vecina prelevila v njegove preganjalce so še naprej brezsramno živeli v hiši, ki jo je placal Jenko. Na koncu je v hiši ostal samo Njavro. Šele lastnica hiše, znana ljubljanska gostilnicarka Marija Jež ga je na silo vrgla iz hiše, ker nihce že leto dni ni placeval najemnine. Ker je bil Njavro tako uporen zastonjkarski stanovalec ga je Marija Jež tožila na ljubljanskem sodišcu.

Zacela se je vojna med dvema strujama v paravomu. Njavro je v Ljubljano poslal Franca Senekovica in svojega bratranca Vilija Ilca z namenom, da mi ukradeta oba Kawasakija ZX-6R ninja. Pred Ledina centrom v središcu mesta je prišlo do medsebojnega obracunavanja, ko so me obvestili, da nekdo žaga verigo s katero je bil priklenjen eden od motorjev. Brez razmišljanja  sem pometel z Ilcem, Senekovic pa se zacuda ni vmešal. Senekovic je bil nekoc naš inštruktor. Po 16 letih tujske legije je prišel v Moris. Njavro je z njim strašil vrabce. Pa otroke in sovražnike. Sam se ga je najbolj bal. Nadaljevalo se je s krajo mojega BMW-ja. Torkar, ki naj bi bil na moji strani si ga je izposodil in z njim vred prestopil na Njavrovo stran. Naslednjo noc sem našel naslov Torkarjeve mame v Novi Gorici. Ko sem ponoci vdrl v njeno stanovanje in ji s pištolo razložil, da poklice sina sem prestopil mejo sprejemljivega za vedno. Uro kasneje sem se z BMW-jem vracal v Ljubljano.

Potem sem sprejel Njavrovo ponudbo, da se srecamo v gozdu nad Turjakom ob nemogoci uri. Tekom dneva me je dvakrat klical Oražem in preverjal, ce sestanek drži. Osladne besede o zakopavanju bojne sekire in nespametni vojni so me uspavale. S seboj sem vzel Baretto 92 in mobitel. Da v tistih jamah nad Turjakom ni signala nisem imel pojma. Med vožno sem sicer razmišljal o težavnosti srecanja. Nisem pa v sanjah pricakoval, da se bo srecanje tako izrodilo. Njavro me je namamil s tem, da je vseskozi ponavljal! Janša je ukazal, da koncamo vojno in razcistimo stvari okoli Jenka. Nacrte so imeli drugacne.

Ob cesti pri Turjaku je gostilna. Tam je cakal Njavro. Pomignil je, da sledim njegov avto. Vozil sem za njim po cesti, ki se odcepi levo in po vijugah nekam v klanec. Potem je zavil v gozd, smer Taborska jama. Vozil sem po makadamski gozdni cesti za njim. Kam me vlece, se mi je oglašal alarm! Mogoce so Janšo privlekli in se zato vlecem bogu za hrbet? Sicer bi se dobili v kakšnem lokalu, kot ponavadi. Njavro je zavil na nekakšen gozdni parking stran od civilizacije. V temi sem zagledal parkiran Oražmov VW  Corrado. Spreletel me je obcutek tesnobe in strahu. Poti nazaj ni bilo.

Njavro je stopil iz svojega avtomobila. Izstopil sem še jaz in nagonsko prijel za pištolo za pasom. Iz teme so se nenadoma prikazali Franci Oražem-Bur, Marko Poje-Kitajec in Matej Torkar. V hipu sem vedel, da sem naredil katastrofalno napako, da sem prišel sam. Na moje vprašanje za kaj smo se zbrali je Oražem repetiral Makarova! Dobil sem udarec v glavo s kolom, da sem padel po tleh. Na tleh so se spravili name. Zbrcali so me in zvezali. Ker sem se drl na ves glas so me zvlekli v Kitajcev Clio, ki sem ga šele takrat zagledal. Na zadnjem sedežu mi je Oražem tišcal cev Makarova v glavo, Kitajec in Torkar pa sta me butala. Njavro pa je postavljal vprašanja!

Kdo je posnel Janeza in Toneta?

Kje je Erik?

Kje so kljuci SKB sefa? V SKB sefu je bila spravljena dokumentacija posojilnih pogodb GDS-SDSS Janez Janša.

Do nezavesti je gonil ista vprašanja. Od butanja in tlacenja pištole v usta sem bruhal vsebino vecerje Oražmu v narocje. Po kakšnih dvajsetih minutah maltretiranja v avtu je Njavro izustil. Poci ga!

Ne v mojem avtu je vpil Kitajec.

Zvlekli so me iz avta in vrgli na tla. Ko sem poskušal vstati sem opazil, da nimam vec plasticne vezice na rokah. Vstal sem in skocil v Njavra. Njavra mi ni bilo težko podreti kljub slabemu stanju. Proti ostalim sem bil brez možnosti. Na tleh sem Njavra ugriznil v roko do kosti in spominek nosi še danes. Nekaj sekund je Njavro rjovel kot prasec preden me je ostala trojica toliko zbrcala, da sem spustil Njavrovo roko.

Janša je narocil, da ti damo lekcijo, a ti je jasno, mi smo Janša, ti nas boš nategoval z Jenkom, poci ga Bur, poci ga, kaj še cakaš? Njavro se je drl kot v transu!

Janez te pozdravlja, crkni svinja in podobne žaljivke so bruhale iz Njavra. Potem se je spet obrnil proti Oražmu! Streljal kreten, streljaj, kaj cakaš? Oražem je stal nekaj metrov od mene, ko je uperil Makarova vame. Takrat sem spoznal, da bo model streljal. Pognal sem se v obupen beg v temo. Po nekaj korakih mi je spodrsnilo in sem padel po tleh.

Njavro je še naprej krical, streljal, streljaj …!

Pobral sem se in naredil še nekaj korakov, ko je pocilo! Takrat sem dosegel makadamsko cesto in padel po tleh. Leva roka me je skelela, pobral sem se še enkrat, naredil nekaj korakov in se vrgel v temo za cesto. Srce mi je razbijalo , da se je slišalo kot nabijanje bas bobna. Ležal sem na tleh in nekaj me je žulilo. Pri vsem pretepanju in premetavanju je pištola ostala v hlacah. Brez razmišljanja sem repetiral in ustrelil nekaj strelov proti temi kjer sem slišal glasove.

Nastala je panika! Gun ima, gun ima prasec je krical Kitajec. Nastala je tišina. Potem sem slišal vžiganje prvega, nato še drugega avtomobila. Moji krvniki so se pognali v beg. Stopil sem na cesto in nekajkrat ustrelil za bežecima avtomobiloma. Na Oražmovem Corradu sem prestrelil zadnjo vetrobransko steklo in obe luci (prestreljeni Corrado je potem nekaj dni stal zraven doma medicinskih sester na Taboru kjer je imel Oražem dekle). Ko se je zvok odhajajocih avtomobilov izgubil sem stekel proti svojemu avtu. Vzel sem mobitel. Signala ni bilo. Ko sem hotel odpeljati, nisem našel kljucev. Mešalo se mi je od bolecine, razocaranja, ponižanja, strahu in želje po mašcevanju. Plazil sem se po kolenih in tipal po travi in pesku. Po nekaj minutah  sem kljuce zatipal in se odpeljal od tam. Vseskozi sem tipkal po mobitelu in cakal signal. Pri Velikih Lašcah se me je aparat usmilil. Poklical sem domov in narocil nekaj stvari. Do Ljubljane sem se komaj privlekel z avtom. Na Bohoricevi na Urgenci sta me pocakala dva frenda in pocakala z menoj na bolnišnicno oskrbo. Dežurni zdravnik je po pregledu in oskrbi obvesti Policijo. V tem casu sem sklenil, da policiji ne povem nic. Mašcevanje bo moje!

 

maxresdefault 1

 

Policista, ki sta prišla na UKC sta bila korektna. Vseeno sem vztrajal, da so me obdelali in obstrelili neznanci. Na opazovanju nisem hotel ostati. V meni je vrelo. Iz govorilnice na UKC sem poklical Janšo na zasebno številko. Ura je bila štiri zjutraj, ko sem ga poklical. Ko se je po dolgem zvonenju zoprn oglasil sem bil direkten!

Kunstelj tukaj, kaj to pomeni?

Janša je nekaj trenutkov nem ostal na zvezi. Potem je odložil slušalko!

Tako torej, res jih je on poslal! Odšel sem domov na Polanškovo v Crnuce. Spremljala sta me oba frenda, da sem se bolje pocutil. Pobral sem najnujnejše in s punco še pred jutrom odšel iz Ljubljane. V Izoli na Leninovem trgu nasproti reševalne postaje sem imel stanovanje v najemu. Umaknil sem se tja, da si opomorem in zacelim rane. Naslednjih deset dni sem komaj hodil. Spati nisem mogel. Zaradi polomljenih reber sem preživljal peklenske muke ob vsakem gibu, dihu, smehu in gibanju. Po dveh tednih sem bil za silo sestavljen. Sla po mašcevanju pa je bila vsak dan vecja. V ND sem prebral kratko vrstico, ki me je zbodla kot osje želo. Kunstlja so pretepli prijatelji. On že ve zakaj!!!!

V meni je vrelo. Gnida Njavro me jebe še po casopisih. To je lahko edino Bukovec objavil. Bukovec, ki mu je Njavro posvinjal hodnik v Trebnjem. Krasna naveza! Za mašcevanje sem potreboval ekipo, ki je nisem imel. Ostal sem jaz in trije kameradi iz Morisa ali paravoma, kakor hocete. Ostalo je bilo pod poveljstvom Janše. Ni mi ostalo drugega kot da se povežem z ljubljanskim kriminalim podzemljem. Zacel sem vojno, ki se je koncala dve leti kasneje, ko sem prišel prvic iz zapora. Vojna se je pravzaprav koncala v Janševi pisarni na Komenskega kjer je Krkovic v prisotnosti Janše zahteval, da si z Njavrom podava roke!

Nazaj k zaceti vojni! Matej Torkar ni bil clan Morisa niti paravoma. Oražem ga je spoznal, ko je fušal pri Savoyu na Tržaški 2! Kot primernega kretena za izterjave in nasilje ga je pripeljal na spoznavni sestanek z mano in Njavrom. Prvo nalogo je opravil z odliko. Z elektro šokerjem je scvrl jajca dolžniku Rajka Janše. Šlo je za nekaj tisoc mark, ki jih je Rajko Janša hotel nazaj zaradi neplacanega avtomobila. Podvig, ki bi ga proslavil je bil odpovedan. Na Kongresnem trgu naj bi na odru nokavtiral Peterleta( o tem sem že pisal). V kasnejšem obdobju smo Torkarja uporabljali za posle okoli varovanja, kar je prinesel iz Savoya. Ker me je izkoristil, ukradel moj avto in sodeloval v napadu name je bil prva tarca. Za Oražma in Pojeta sem si izmislil posebno mašcevanje. Cešnja na torti mašcevanja pa je bil Njavro!

S Torkarjem nisem izgubljal casa. Iz sefa sem vzel pet tisoc nemških mark in odšel v Lesendro bar v Zupancicevi jami. Tam sem poiskal lastnika lokala bivšega košarkaša Olimpije Žarka Ðurišica in mu zaupal koga išcem. Uro kasneje sem v lokalu še enega bivšega košarkaša Vinka Jelovca na Trubarjevi srecal iskano osebo. Divje je nabijal poker avtomat s tretjim košarkašem Markom Tuškom. Zraven je poker nabijal Šurda. Šurda  ima rent a car v Župancicevi jami in mi je rental avto za pot v Iran. Šurda je model, ki mi je unovcil slip, ki sem ga vzel Vasletu zaradi njegovega natega s placilom za potovanje. Šurda je obiskal Vasleta na naslovu Krivec 2 v Podutiku in mu namignil, da “nema zajebancije”! Vasle se je usral kot nikoli v življenju. Slip je bil unovcen brez posledic! Obisk je bil potreben, ker je Vasle grozil s kriminalisti.

Zašel sem malo. Cakal sem pol ure, da je iskani tip “spušil” vse na pokru in si vzel cas zame. V zadnji sobi razvpitega lokala sem mu pojasnil svoje težave! Z obveznim “šalje me ….., zame garantira…., iz Lesendra sam upucen …., sva zacela pogovor. Ko je tip poklical na stran Šurdo, obrnil nekaj telefonov, se je vrnil nazaj.

Imaš pare?

Na mizo sem položil pet tisoc mark. Vedel sem, da je tarifa pet cukov. Tip je vzel denar in mi stisnil roko. Odradicemo tu svinju je koncal najin sestanek!

Torkar je nekaj dni kasneje koncal na intenzivni negi. Po sedmih mesecih je zapustil bolnišnico.

Podobno se je zgodilo Marku Solarju zaradi vojne in stanovanja v Polju. Samo tam nisem bil jaz narocnik njegovega nekaj mesecnega bivanja v ljubljanskem klinicnem centru. Njegov tretman sta narocila Sašo Savic in Goran Stojanovic(oba sem že omenjal).

Ker nisem vedel kje sta takrat živela Oražem in Poje sem se osredotocil na Njavra. Njavro je takrat vozil rdecega Golfa II. Stanoval je na Prulah s takratno izbranko Matejo Fajs. Kolebal sem med dvema variantama. Prva je bila, da mu nastavim  eksploziv pod avto. Druga pa je bila, da mu v stanovanje vržem bombo. Z Njavrom sem hotel obracunati sam. Obseden sem bil z mašcevanjem za vsako ceno. Krkovic je takrat vedel, da so stvari ušle izpod nadzora. Apeliral je na moj razum, moje starše, mojo pripadnost Janezu Janši in še nekaj prijemov je uporabil, da bi me spravil k pogajalski mizi z oljcno vejico v roki. No way! I have a gun!

Naslednjih nekaj noci sem izginil od doma in v grmovju na Prulah zbiral potrebne informacije za obracun. Njavro je prihajal in odhajal brez reda. Edini urnik je bila njegova punca Mateja Fajs. Zjutraj je odhajala ob isti uri in popoldan prihajala ob isti uri. Po njej bi lahko nastavil cas. Ni mi bilo všec, da živi z Njavrom. Mašcevanje me je tako žgalo in gnalo do skrajnosti, da bi Fajsova brez problema nastradala kot kolateralna škoda. Njavra sem hotel takrat likvidirati. Brez zajebancije! On je hotel mene, kaj mi je preostalo?

Nisem pa hotel, da gnoj kar crkne. Še prej mora videti moj obraz in dojeti zakaj odhaja v pekel! Teden dni sem preživel v zasedi in zbiranju potrebnih informacij. Po akciji vsekakor nisem želel pristati v kehi. Ce bi se mi jebalo zase, bi Njavra takrat javno pocil v plešo! Želel sem, da svinja “pati” preden gre v pekel. Nacrtoval sem posebno svinjarijo zanj. V ta namen sem ponoci obiskal nekaj skladišc v obmocju Gotenice in Kocevske Reke. Skladišca, ki sem jih še vceraj varoval in za njih izdelal elaborat varovanja sem zdaj obiskal kot nepridiprav. Vedel sem kje so senzorji in kdaj je obhod stražarjev. Pobral sem eksploziv, bombe, raketomet armbrust in nekaj razlicnih vžigalnikov. Vrnil sem se v Ljubljano otovorjen in pripravljen, da Njavru vrnem kar je iskal. Punco sem poslal za mesec dni na pocitnice v New York. Noseco! Dopust sva sicer nacrtovala skupaj ampak situacija je vse postavila na glavo. V New York naj bi odšla na dopust na povabilo puncine dobre frendice Zorice Vujicic. Zorica je sestricna pokojnega Miša Vujicica. Odlocil sem se, da doma poravnam racune, punca pa naj gre sama v New York. Ko sem umaknil iz države, kar mi je bilo drago sem se spustil v akcijo! Njavra sem nameraval razstreliti skupaj z stanovanjem. Nabavil sem modro haljo z napisom “Elekto Ljubljana”! Pripravil sem eksploziv in vžigalnike. Nacrte so mi takrat prekrižali oziroma prestavili za nekaj dni agenti SOVE in kriminalisti. Zjutraj so vdrli v stanovanje na Polanškovi in mi po hišni preiskavi odnesli sef. O tem dogodku sem v blogu že pisal.

Nekaj dni sem bil v precepu! Kaj Policija ve? Vso orožarno sem imel takrat na Taboru kjer sem imel garažo. Garaža je pripadala stanovanju Miše Zupancic na Ilirski ulici. Ali se muriji sanja, da pripravljam obracun z Njavrom? Njavro je v tistem casu intenzivno iskal prijatelje v Policiji. Pandurji gor ali dol. Njavro bo dobil svoje!

Prišel je dan D. Mateja Fajs se je zjuraj pobrala v službo. Njavro pa je kar visel v stanovanju. Nisem imel potrpljenja in sem oblekel haljo “Elektra Ljubljane”. Ko sem v avtu pripravljal zadnje podrobnosti se je na parkirišce pripeljal odvetnik Jože Hribernik. Izstopil je iz Opel Ascone in se napotil proti vhodu kjer stanuje Njavro. Napet sem bil kot struna. Svojega odvetnika pac ne bom razstrelil! “Koji kurac se tukaj dogaja” je kljuvalo v meni?

 

bd091a78f4255037f90275bb1b516109

Pustite komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

nazaj na vrh

Sledite nam

E novice