Menu
Monopoly Slovenija

Monopoly Sloven…

Petek. Po mnenju večine najbolj...

Mercenaries and Believers

Mercenaries and…

Še en prazen dan. Gledam...

Živa jeba (live fucking)

Živa jeba (live…

Za tiste, ki ljubijo mraz,...

Black hole

Black hole

Life is bitch. Prej ali...

List of Hacked People Suspected of Islamic Terrorism (Slovenija-Ornig-MNZ)

List of Hacked …

Islamski terorizem je najhujša oblika...

Fuckday

Fuckday

Tu smo. Nepogrešljivi »fuckday« ali...

Link resnice

Link resnice

Dolgoletna kurbica našega nepogrešljivega psihopata...

If you don't do politics, politics will do you

If you don't do…

Tole mi že preseda. Vem...

Novićevo priznanje in pobegli kaznjenec iz Sirije

Novićevo prizna…

Danes je slovenska politika dobila...

Strup za "desne"

Strup za "…

Včerajšnji dan sem preživel na...

Prev Next

Hell city, Ljubljana (part 49)


    Hell city, Ljubljana (part 49)
S kolegom iz agencije sem odšel v zgornje nadstropje. V prvem nadstropju vojaškega dela letališca, so prostori tujih služb in agencij. BW je imel nekaj pisarn in spalnih prostorov. Poleg naše agencije, so imele prostore slovite ameriške agencije, ki jih ne bom našteval. Presenecen sem bil, nad številcnostjo poštnih agentov! Zaradi prisotnosti americanov v Iraku, so na letališcu uredili ogromen poštni center. Tu se je zbirala vsa pošta, ki so jo americani odpošiljali na star nacin. Clovek ne bi rekel, da živimo v dobi interneta in elektronske pošte. Tistih nekaj ur, ko sem cakal na let proti Jordaniji, sem opazoval delo teh tipov. Goro paketov pregledujejo z detektorji, vkljucena je tudi pasja enota. Sumljive pakete izlocijo in odprejo.
 
Videl sem nekaj fotografij zaseženih paketov. Šlo je za bizarne vojne trofeje, ponorelih americanov. Odrezani in posušeni deli teles,najveckrat ušesa ali prsti. Nekdo je kolegu v domovino, poslal sovražnikova moda. Vojaka so aretirali in poslali domov. Kasneje je na vojaškem sodišcu povedal, da je clan tolpe in testise je poslal  kolegu kot dokaz. Da je še vedno njihov, ceprav je odšel služit v Irak. Vojski se je pridružil, da se je izognil zaporu. Tako v Afganistanu, kot v Iraku, sem veckrat slišal podobne zgodbe.
 
Ameriški pravosodni sistem, ponuja prestopnikom služenje vojske! Na bojišcu seveda, kar je za vecino mamljivejša ponudba kot zapor. Ponudbe so ponavadi deležni temnopolti pripadniki tolp, hispanci in pripadniki arijske bratovšcine. Vsa ta "elita" služi vojaški rok v ameriški pehoti. Ponavadi je to Afganistan ali Irak! 
 
Z velikim zanimanjem sem poslušal zgodbe, ki so jih pravili agenti na poštnem oddelku. Nikamor se mi ni mudilo. Vendar ni minila ura, že so me iskali. Vrnil sem se v prostore naše agencije. Tam sem izvedel za podrobnosti zadnje naloge. Nic posebnega za konec. Vkrcanje na letalo jordanske družbe, krajši let in pristanek. Na letališcu v Jordaniji, bova s kolegom koncala delo za agencijo BlackWater. Sledi let v Evropo in domov v Ljubljano. Na koncu brifinga je prišel jordanec s prošnjo Hamisa!

 

iw5Na letališcu v Ammanu, bodo Hamisa pocakali, nižji clani kraljeve družine. V njegovem domovanju v Ammanu, pa ga cakajo višje glave. Hamis je izrazil željo, da ga s kolegom spremljava do njegove rezidence. Na dvorišcu rezidence naj bi se s kolegom poslovila. Od tu naprej, ni vec podatkov. Okoli clanov kraljeve družine, se ni spraševalo. Ko je jordanec odšel, mi je šef pojasnil nekaj stvari. Hamis misli, da je ogrožen. Zato je izrazil željo po varovanju do rezidence. Zaradi verskih razlogov in prisotnosti clanov kraljeve družine, bo naloga koncana na dvorišcu rezidence v Ammanu. Po pravici vam povem, da nisem razumel tega, kar mi je povedal šef. Šele, ko sem se znašel v Ammanu in kar je sledilo, sem razumel te besede! Ni odvec, ce vam še enkrat povem, da so Hamisa ubili domaci skrajneži.
 
Letalo za Amman je stalo na pisti. Boeing v lasti kraljeve družine. Luksuzno in predelano letalo je bilo samo eno iz številne flote kronanih glav. Pred vkrcanjem so ga pregledovali precej casa. Moja naloga se je zacela tik pred vzletom. Zaradi varnosti so Hamisa šele takrat vkrcali. Preden sva s kolegom z vso opremo stopila na pisto, so naju pregledali agenti jordanske tajne službe. Ni jim bila po godu najina prisotnost. Hamis pa ocitno ni imel zaupanja v svoje državljane. Ocitno upraviceno. Skrajnež, ki ga je ubil konec leta 2007 v Aqabi, je bil pripadnik kraljeve varnostne službe!
 
Preden sem prevzel zadnjo nalogo, na pisti bagdadskega letališca, sem se udeležil kratke slovesnosti. V prostorih ameriške administracije, me je sprejel takratni ameriški veleposlanik Ryan Crocker. Deset minutne slovesnosti se je udeležil tudi podpredsednik agencije, Cofer Black. Po kratkem nagovoru obeh, sem dobil priznanje in nagrado. Pred vrati je bilo nekaj novinarjev, ki se jim nismo izognili. Veleposlanik je vse povabil noter. Po foto terminu sem se izognil ekipi Fox-a, ki si je obetala posebno izjavo. Izginil sem v prostore agencije in se pripravil za odhod. V zasebnih prostorih sem se lahko stuširal in preoblekel. Tip iz US postala mi je prodal nekaj heroina, ki sem ga na hitro potegnil v nos. V žepu sem imel dva morfijska obliža in nekaj opija za kajenje. Do Ljubljane ne bi smel imeti težav, sem razmišljal.

iw3

Na pisti pred letalom, sva pricakala Hamisa. Najini torbi in orožje so nama vzeli pred vstopom v letalo. Orožje so zaklenili v kovinski kovcek. Skupaj z najinima torbama, je romal v trebuh letala. Tako razorožena, sva se smela vkrcati na letalo. Hamisa so pripeljali na vozicku. Smešno mi je bilo, da zaradi "praske" na rami tako pretiravajo. Nisem razumel, kaj sploh pocnem na tem letalu. Še pištolo so mi vzeli. Niso pa se vtikali v radijski postaji in satelitski telefon. Pa jih razumi.

 

Nekaj minut potem, ko so vkrcali Hamisa, smo odleteli. Let do Ammana v Jordaniji je bil dolgocasen. Sedel sem v prirejenem separeju in opazoval ljudi okoli sebe. Letalo je bilo prirejeno v nekaj zasebnih prostorov in skupen sredinski del. Kot nekakšna luksuzna dnevna soba. Podolgovata in natlacena z bogatimi materiali. Med letom z mano ali kolegom ni spregovoril nihce. Šele pred pristankom, je do naju prišel jordanski agent za zvezo. V pravilni anglešcini, nama je razložil protokol in pravila. Jasno nama je dal vedeti, da nisva zaželena. Da sva tu, zaradi muh in zahtev Hamisa. Ocitno je bil na položaju, da si je to lahko privošcil. Najbrž je s tem komu kljuboval, ne vem. Vec o njemu, sem izvedel šele po njegovi smrti. 

 

Ko je letalo pristalo, nama je castnik za zvezo skoraj ukazal, da pocakava v letalu! Hamis pa mi je z vozicka pomignil in prosil, da do rezidence stojiva ob njemu. Zoprna situacija, ki pa je minila brez zapletov. Na pisti je mrgolelo ljudi. Hamis je s kretnjo roke dosegel, da so se umaknili. Na obeh straneh je bil postroj. Kolona vozil je pripeljala do nas. Od castnika za zvezo sem zahteval, da nama vrne orožje. Nasmehnil se je in odkimal. Hamis je slišal pogovor in v svojem jeziku nekaj zavpil castniku. Ta se je namrgodil in se izgubil. Minuto kasneje se je vrnil. Vrnil nama je orožje in grozece gledal.

 

Po nekaj minutah neumnega protokola, smo krenili. Pravzaprav nisem vedel, kaj naj pocnem. Ce bi iz kateregakoli razloga, prijel za orožje in hotel zašcititi Hamisa, bi me jordanci takoj ubili. Nic nisem vedel o njihovi državi in kdo naj bi ogrožal Hamisa. Niti kdo je klient, nisem vedel takrat. Zaradi njegove želje sva bila tam. Brez vsakršnega nacrta in podpore. Obkrožena z vec kot sto oboroženimi varnostniki. Bil sem prestrašen in zmeden. Tako si nisem predstavljal zakljucka svoje misije!

 

Po polurni vožnji je kolona ustavila. Dokler mi niso odprli vrat, nismo izstopili. Na dvorišcu ogromne palace, je bila postrojena vojska. Trojica je prikorakala do vozicka Hamisa. Hamis nama je namignil, da stopiva nazaj. Trojica v vojaški opravi, ovešena z zlatom in medaljami, mu je predajala nekakšen raport. Tako mi je izgledalo. Zacudeno sem gledal dogajanje. Kolegu, ki me je vprašujoce gledal, sem skomignil z rameni. Po tem uvodnem dogodku, je do Hamisa stopila gruca ljudi. Vstal je iz vozicka in se pozdravljal z njimi. Ko je bilo pozdravljanja konec, je Hamis sedel nazaj v vozicek. Pristopil je castnik za zvezo. Hamis mu je nekaj prišepnil.

 

iw2Castnik je stopil do naju in povedal, da odhajava. Poslovil sem se od Hamisa. Ceprav sem nekoc dobil bodež od njega, mi je podaril dve uri in dve kuverti. Zame in kolega iz agencije. To je bilo vse. Naslednji trenutek sva se že peljala na letališce. Spremljal naju je castnik, poleg šoferja, ki je vozil. Na letališcu sem dojel, kako moteca je najina prisotnost. Najprej sva morala izrociti orožje, ki so ga spet zaklenili v kovinske kasete. Potem mi je castnik vzel avionske karte in izginil. Vrnil se je pol ure kasneje. Karte je zamenjal, da sva imela takoj let iz države. 40 minut kasneje je iz Ammana poletelo potniško letalo. Z nama na krovu. Cilj, Italija, Rim! Tip naju je uspel vkrcati v prvo letalo, ki je zapustilo Jordanijo.

 

Dve uri znamke Rado in 20.000 USD sva si razdelila na letu. Na rimskem letališcu Leonardo da Vinci, sva se poslovila. Še prej sva morala orožje predati karabinjerjem. Oddala sva dovoljenja in akreditive agencije za razlicne stvari. Postopku se je pridružil predstavnik agencije v Rimu. Po koncanem postopku, sem se poslovil. Cekiral sem karto za Ljubljano. Na wc-ju, sem pred letom posnifal še zadnje, kar sem imel. Vkrcanje na Adriin let, slovenske besede, kot bi se vracal v moro. Slabe volje sem sedel ob oknu. Buljil sem v krilo in si zaželel, da se odlomi. Po dolgem casu bral slovenski casopis. Ko je kapitan naznanil po zvocnikih, da pristajamo na v Ljubljani, me je zmrazilo. Ko sem v vrsti stal na pregled, mi je postajalo slabo. Policist, policista, cariniki in za steklenimi vrati, domovina!

 

Torba ni bila sporna. Ko je policist pogledal mene, se je nasmehnil. Nekoga je poklical. Mene je postavil na stran. Nekaj minut kasneje sta prišla kriminalista in Kranja! Odvzela sta mi prostost in me odpeljala v policijske prostore. Tam sta bila hudo pametna in nesramna hkrati.


"A si ti Kunstelj"?

iw6Gledal sem v tla. Kot ponavadi, ko me sprašujejo neumnosti. Od prvega pristopa je odvisno, kako se bom obnašal naprej. Glede na okolišcine, sem se odlocil molcati. Med osebnim pregledom sta mi našla obliža. Zdaj sem ostal brez vsega. Še vedno nisem vedel, zakaj me zadržujeta. Vedel sem, da je lahko vec stvari. Zato sem modro molcal.


"Kolegi iz Ljubljane te išcejo", sta koncno povedala, zakaj gre!

Stlacila sta me v policijsko Škodo. Odpeljali smo se proti Ljubljani. Na križišcu Celovške ceste in naselja Zvezda, sta kriminalista doživela lekcijo. Rdeca luc na semaforju je ustavila vozilo. Nacrt sem koval nekaj minut. Na omenjenem križišcu sem ga udejanil. Pobegnil sem iz vozila. Iz zadnjega sedeža. Zadaj sem sedel sam. Spredaj pa oba kriminalista kranjske uprave! Bežanja v lisicah sem bil vajen. Na mojo sreco, sta me kriminalista vklenila spredaj. Eden se je pognal za mano. Drugi pa je krožil z vozilom po Šentvidu. Nisem izgubljal casa!

 

Na Hafnerjevi sem se potuhnil. Lisice sem odklenil brez težav. Sponko od kljucev sem zravnal in odklenil zatic na lisicah. Ce bi me vklenili z novim tipom, bi poiskal mojstra v Šiški. Bil sem na domacem terenu. Ko me je policija iskala po Šentvidu in okolici, sem bil že v Zupancicevi jami. Upal sem, da bom srecal kakšnega odvisnika. Denar sem imel, rabil sem drogo in dilerja! Ko sem našel, kar sem iskal, sem moral najti prenocišce. Ustavil sem taksi na cesti. Odpeljal me je na Rimsko cesto. Pred gostilno in penzionom, Pri Mraku, sem izstopil. Vedel sem, da cez cesto stanuje znan diler. Zato sem bil previden. Receptorju sem potožil, da so mi ukradli dokumente. Placal sem za eno noc in si izmislil podatke. Po stopnicah sem se povzpel v tretje nadstropje. Soba je bila prijetna. Ogromna postelja, kopalnica in televizija.

 

Ko sem se stuširal in posnifal drogo, sem bil kot nov. Prižgal sem cigaret in stopil do okna. Umaknil sem zaveso in pogledal na ulico. Naenkrat me je stisnilo. Doma sem!

 

Doma? Kje je moj dom? Nimam ga! Kaj bom zjutraj,  nisem imel pojma. Za seboj sem zaprl vsa vrata. Porušil sem vse mostove. Prizadel sem vse, ki so me imeli radi. Nikogar vec ni. Ko se zdani, kaj bom? Nisem se vec pocutil nov! Star in unicen, brez prihodnosti! Kaj sem hodil nazaj? Brezvoljno sem se zavalil na posteljo in zaspal. Moraste sanje so pokvarile prvo noc doma! Zbudil sem se prepoten in prestrašen. Poiskal sem folijo in pokadil nekaj heroina. Naenkrat se mi je odprlo obzorje! Pred menoj je zijal prepad. Vedel sem, da me cakajo crni dnevi, ce ne pustim droge.

 

Nekaj mesecev potem, so me aretirali ljubljanski kriminalisti. Od prvega dne so me iskali, ker me je sodišce poslalo v zapor. Zadnje dni novembra 2007, so mi postavili zasedo na Gosposvetski ulici v Ljubljani. Izhoda ni bilo vec. Dvignil sem roke in se predal. Policaj, ki mi je postavil zasedo in me pospremil na Povšetovo, je bil moj nekdanji sošolec, Danilo Hovnik!

 

Iz zapora sem se vrnil po šestih mesecih. Pred menoj je bilo poletje 2008! Iz zapora so me izpustili pozno popoldan. Zvecer sem našel tipa, ki me je izdal. Ko sem obracunal z njim, sem poiskal znanca, ki je obljubljal posel. Na prostosti sem bil mogoce 8 ur, ko sem se pozno ponoci znašel v Rojah. Znanec mi je Strojane ponujal za partnerje v poslu s travo! Dva Strojana sem poznal iz zapora. Zdenko in Marinko nista napacna fanta, vseeno pa z njima ne bi cuval ovce. Niti tistih narisanih!

 

Mama Elka Strojan je skuhala kavo. Kmalu mi je postali jasno, kakšen posel si obetajo Strojani. Mene bi oropali. Kaj mi je Elka natresla v kavo, ne vem. Ob prvi slabosti sem popizdil, razmetal Strojane in peš odkorakal v noc. Po Nemški cesti sem se vlekel kot duh. Nisem vec mogel stati na nogah. Obležal sem v bližini avtošole Ježica!

 

iw7Zjutraj sem se zbudil v travi! Glavobol je bil neverjeten. Spomnil se nisem nic. Sedel sem in razmišljal. Precej kasneje sem sestavil v glavi, kaj se mi je zgodilo. Poletje je bilo žalostno. Umrla je moja mama. Ni docakala, da se zresnim in rešim droge. Mesec in nekaj kasneje, sem za svoj 38. rojstni dan, naredil ta korak!

 

Od tistega 26. septembra 2008, se je zgodilo marsikaj. In se še dogaja. Nikoli vec pa nisem vzel heroina. Naslednji del bo zadnji. Mikstone special blog bo s tem zakljucen!


                          

Pustite komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

nazaj na vrh

Sledite nam

E novice