Menu
It's time

It's time

Prišel je čas, ko bodo...

Smrt države (1991-2018)

Smrt države (19…

Dan državnosti. Katere že? Partizanske,...

Pigs hunting for jobs

Pigs hunting fo…

Kakšna žalost je tole povolilno...

Foreplay

Foreplay

Najbrž bi bilo pametneje, če...

The shame of the losers

The shame of th…

Maratonci tečejo….! Kateri krog že?...

Playoff! Second round #volitve2018

Playoff! Second…

Janez je po baje tehtnem...

Lukec in njegov socialistični kurac

Lukec in njegov…

A ima kdo občutek, da...

Left truth, pig's lie

Left truth, pig…

Klap band. It's Monday, karkoli...

Faces of Ljubljana, the criminals

Faces of Ljublj…

Ljubljana je mesto spominov in...

When the leader falls, the sheep are gone

When the leader…

Vinko še ni pristal v...

Prev Next

Let's dance


    Let's dance

Pomlad je pred vrati in folku se meša. Dva umora. Eden bolj krvav in okruten od drugega. Umori v krogu družine so slovenska posebnost. Včeraj je minil dan brez rož. Za 8. Marec rož že zdavnaj ne kupujem. Že kot otrok sem bil priča tem hinavskim scenam. Rože za Dan Žena, ostale dni pa jebanje v glavo, batine in poniževanje. Tista ženska, ki živi z mano, ima najbrž občutek, da je vsak dan njen praznik. Vsaj upam, da je tako.

Čez cesto je hiša s čudnimi stanovalci. V sosede se ne vtikam, ne morem pa se delati, da ne vidim in ne slišim. Včeraj sem videl največjega rogovileža iz one strani ceste, kako nese šopek rož. Celo on se je spomnil, da je Dan Žena. Danes zgodaj zjutraj pa sem pred hišo videl njegovo žensko z modrim očesom in razbito ustnico. Praznik se je slabo končal za njo. Ona bi najbrž rekla, da je bil skoraj običajen dan. Neobičajne so bile samo rože.

Ropar Delavske Hranilnice si bo Dan Žena zapomnil za vse življenje. Kakšno smolo moraš imeti, da greš oropat banko, nabašeš pa na policista v civilu? Večja bi bila samo Mirela Čorić. Iz virov, ki jih ne bom imenoval, sem slišal, da se mestni lumpi in ostali razbojniki izogibajo tarč v centru prestolnice. Zato, ker se bojijo policistke iz Rakove Jelše Mirele Čorić. Baje je eden pred podvigom, na Trdinovi celo preverjal, kdaj je Čorićeva na dolžnosti. Za kriminalce je očitno največja sramota, da jih ujame ženska. Čeprav je Mirela bolj »moškinja« po Vodebovi definiciji. Jaz se ne spomnim, da bi me kdaj aretirala ženska. Je pa pred desetletjem name policistka Bežigrajske PP potegnila pištolo, ker se me je ustrašila. Pred delavnico avtomehanika Kramžarja v Črnučah sem se zapletel v spor. Posredovala je policija. Policistka je bila tako živčna zaradi moje navzočnosti, da je najbrž narobe razumela mojo kretnjo. Policist je od mene hotel osebno izkaznico. Ker sem prehitro segel v zadnji žep, je policistka potegnila pištolo in kričala name, naj se uležem. Da bi se ulegel sredi Žorgove pred Jožetovo bajto? Ker je baba živčna zaradi dejstva, da sem bivši specialec in potencialna »budala«? Ne, nisem se ulegel. Niti pod razno. Sceno je umiril in babi vzel pištolo njen kolega, malo manj živčen policist. Jože se je medtem smejal na balkonu.

badpeople7

Kako naša vojska? Davno je že tega, kar sem slekel uniformo Slovenske vojske. Mi pa ni vseeno, da je vojska pred razpadom, čeprav drugače niti ne more biti. Po Jelušičevi so se začeli katastrofalni časi. Poveljniški kader po meri SDS, ministri pa po meri SD. Recept za katastrofo. Opažam, da ima v Ljubljanskem Dnevniku svoj stalni prostor Vid Drašček, ki se čuti poklicanega, da dnevno komentira stanje v vojski in na Vrhniki. Strokovnjak? Podobno kot Drašček, ima prostor zagotovljen Krivic, samo za področje prava in jamranja. Nekdo me je celo prepričeval, da so Drašček, Peinkiher in Krivic zunanji sodelavci Dnevnika.

Do volitev so še trije meseci. Cerarjeva ekipa mrzlično forsira projekt drugi tir, čeprav Ustavno sodišče še ni odločilo o referendumski mini davkoplačevalca SDS Vilija. Večina iz Cerarjeve ekipe si je v projektu drugi tir zagotovila dobro plačane službe. Ker jim je kristalno jasno, da po juniju 2018 nihče od njih ne bo več minister, poslanec ali državni sekretar.

Tonin se vidi kot edini možni mandatar na desni. Janša in verniki pa v smeh. Tonin še v Kamniku ne more nositi hlač, pa bi jih rad na Gregorčičevi v Ljubljani. Te komedije ne bodo nikoli posneli, na to se lahko zanesete. Ampak zdaj prihaja njihov čas. Tri mesece nas bodo bombardirali z neverjetnimi obljubami, ki jih še Aladinova čudežna svetilka ne zmore uresničiti. Obljuba 3000 evrov za vsakega otroka pa je mikavna samo za romsko skupnost v državi. Njim je način življenja, naštepat čim več cigančkov, da se socialni transferji in otroške doklade vrtijo okoli 2000 e mesečno. Zdaj pa še ekstra bonus 3K! Sanjsko življenje. Kar jim zmanjka, prinesejo tatvine in staro železo. Primc je končno dobil svojo volilno bazo, cigane.

V bran Juretu Mastnaku. Tiste blazne farške krote Norme v resnici ne bi nihče niti s palico »diral«. Zato je vaša lažna skrb za njene spolne užitke odveč. Ona že bi v pogrošnih sanjah jebača, resničnost pa je mehko vampasti Primc.

Pa dobro jutro. end

badpeople2

Pustite komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

nazaj na vrh

Sledite nam

E novice