Menu
It's time

It's time

Prišel je čas, ko bodo...

Smrt države (1991-2018)

Smrt države (19…

Dan državnosti. Katere že? Partizanske,...

Pigs hunting for jobs

Pigs hunting fo…

Kakšna žalost je tole povolilno...

Foreplay

Foreplay

Najbrž bi bilo pametneje, če...

The shame of the losers

The shame of th…

Maratonci tečejo….! Kateri krog že?...

Playoff! Second round #volitve2018

Playoff! Second…

Janez je po baje tehtnem...

Lukec in njegov socialistični kurac

Lukec in njegov…

A ima kdo občutek, da...

Left truth, pig's lie

Left truth, pig…

Klap band. It's Monday, karkoli...

Faces of Ljubljana, the criminals

Faces of Ljublj…

Ljubljana je mesto spominov in...

When the leader falls, the sheep are gone

When the leader…

Vinko še ni pristal v...

Prev Next

Do konca in naprej...


    Do konca in naprej...

Politiki in klovni, ki te dni svirajo kurcu državljankam in državljanom za en jeben podpis podpore, ne marajo športa. Košarka in nogomet jim kradeta pozornost medijev in naroda. Ne vem koga zdaj briga predsedniška tragikomedija, cirkus Vilija Kovačiča in implementacija arbitražnega sporazuma. Dva dni nazaj je bila pozornost naroda fokusirana v Carigrad. Včeraj v Maribor. Nocoj spet v Carigrad. In če bodo fantje »pravi«, bo Slovenija v nedeljo obstala. V slabši različici bo z malce grenkim priokusom a obilo ponosa obstala v soboto. Politika je za nekaj časa postala drugorazredna. Zato klovnom, ki se grejo politike ni preostalo drugega kot, da se na twitterju navdušujejo nad #mojtim. Neuki opazovalec tega spletne aplikacije ima zagotovo občutek, da so za uspehe košarkarske reprezentance zaslužni razni Cerarji, Pahorji, Erjavci, Židani in milijon wannabe opaženih čivkačev. Čakam, da zakikirika še petelin, da si »Kokoška« ne bi lastila prevelikih zaslug.

Kot se za Slovence spodobi, so tudi košarko zasvinjali. Levi jebejo desne, da sta glavna zvezdnika naše reprezentance sinova srbskih očetov (Dragić, Dončić)! BMZ-ju je »najbrž« ušlo, da sta bili verjetno Slovenki posiljeni, a se nista zatekli k umoru (abortusu). Desni kreteni so se obesili na Dragićev križ. Fant je krščansko vzgojen, bogaboječ vernik, ni ga strah javno izkazati ljubezen Jezusu in domovini. On že ne more biti levak čeprav je levičar, so ponosni klerofašisti. Saj vam ni treba ugibati, kje sem prebral te bolne komentarji. Pri onih, ki zlorabljajo resnico.

gorgor

V imenu resnice ni Nova24TV ampak film, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Lahko rečem le, da imamo kot narod izredno lastnost. Najboljše kar imamo, uničimo, zajebemo in popljuvamo sami. Če kaj ostane, pa prodamo.

Žan Mahnič se je s sklicem zdaj že razvpite seje odbora za obrambo, vpisal med nesmrtne bedake. Če je že sklical sejo zaradi recimo »grozečih« informacijah iz sosednje Hrvaške, ne more tega razlagati novinarjem. Kakšne informacije ima, kje jih je dobil in kaj misli vprašati povabljene ministre in šefe, to so strogo zaupni podatki. Mahnič pa v svoj bran kar novinarjem pove, kaj je slišal, kje je slišal in kaj bo koga vprašal na odboru. SOA zastonj zapravlja denar za svoje ovaduhe v naši državi. Vse kar morajo vedeti, izvejo kar iz naših medijev. Hrvaški mediji so povzeli dogajanje pri nas in sprožili salvo norčevanja iz poslanca SDS Mahniča. Doma večina cepeta od smeha, verniki SDS in njihovi spletni provokatorji pa so vodenoglavega mlečnozobca vzeli v bran. Gre za skupino državljanov, ki branijo vsaka govna, ki padejo iz Janševe riti.

Dejanja imajo posledice. Pisanje bloga mi je sicer v veselje, da bom pa zaradi tega non stop hodil na sodišče, tega si nisem predstavljal niti v sanjah. Kaj šele, da bom zaradi bloga kdaj pristal v zaporu. Resnica je luksuz, ki si ga v Sloveniji lahko privošči le redko kdo. To je prišlo iz ust BMZ in priznam, povedano ustreza dejstvom. 26 ga imam RD, sedel pa bom na sodišču zaradi bloga. Dva tedna kasneje bom spet gost sodišča, spet zaradi bloga, Vasleta in nadaljevanke Igra. Zdaj so na vrata prišle še posledice zaradi izjav v filmu V imenu resnice. Dolgčas mi res ni. Žalosti pa me naslednje dejstvo! Ko pade zastor in ugasnejo luči, ostaneš sam. Ko pridejo konkretne posledice, ti ne pomaga milijon všečkov in komentarjev podpore. Ugasneš računalnik in nikogar več ni. Le še zvonec mi zvoni v glavi od vseh poštarjev, sodnih vročevalcev in policajev, ki me iščejo zaradi bloga. Brez heca. Ko sem bil pred več kot desetletjem vpleten v državne in mafijske »kriminalke«, me niso preganjali, kot me sedaj zaradi pisanja. Ne vem, če ima smisel, da sploh še pišem? To se večkrat sprašujem.

Kaj naj zdaj? Naj grem Krabonji jokat, da sta me država in pravosodje »uničila«? Zamaški? CSD? Rop banke? Nič od tega se ne bo zgodilo. Ali bom splaval, ali pa vse skupaj ugasnil in se spet postavil na začetek poti. Moje prošnje za donacije ne sliši nihče, tiste slikce za »fehtanje« donacij pa so očitno bolj za okras. Na koncu ostaneš sam. Tako kot vsak junak, na koncu izpade bedak. Do naslednjič, do zadnjega klapEND-a.

gorgor2 

Pustite komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

nazaj na vrh

Sledite nam

E novice