Menu
Megle in biča prosim

Megle in biča p…

Košarkaška evforija ne pojenja. Kot...

Brez besed

Brez besed

Ostal sem brez besed. To...

Laž, Udba, kurci, to je Vinko Gorenak

Laž, Udba, kurc…

Vinko Gorenak je slab in...

Do konca in naprej...

Do konca in nap…

Politiki in klovni, ki te...

Za narodov blagor

Za narodov blag…

O predsedniških volitvah je bilo...

Lebdenje

Lebdenje

Ponedeljek dopoldan. Zunaj dežuje! Koliko...

Država "izjemnih" ljudi in dosežkov

Država "iz…

Predsedniška bitka razkriva vso bedo...

V imenu politike! O resnici kdaj drugič.

V imenu politik…

Kaj sploh še ostane? Nič!...

Košarka in jaz!

Košarka in jaz!

Košarka! Začelo se je Evropsko...

Igra 10 - past

Igra 10 - past

Položaj na Bledu je bil...

Prev Next

Na današnji dan - itak


    Na današnji dan - itak

V petek bomo srečali mesec September, kaj posebnega pa ne gre pričakovati. Septembra Dob Bavčarja ne bo videl, za naprej pa najbrž nihče ne ve, kakšne zajce še skriva v klobuku? Sodišča so itak posebna zgodba našega časa. Na tisoč in en primer mislim. Danes za navadno tatvino ne veš, kaj bo storilo sodišče. Najbrž še nikoli nismo bili v položaju, ko odvetniki strankam množično »zmajujejo« z glavo, ker si ne upajo napovedati, kakšna sodba bo padla in kaj bo storilo sodišče? Sicer nisem strokovnjak za računalnike, daleč od tega. Sem bil pa prepričan, da mi bo sodišče računalnik zaseglo, če je že odredilo računalniškega izvedenca za specifičen primer, kaj naj bi napisal in kaj ne?! V vsaki kriminalistični preiskavi zasežejo računalnike in telefone. Čemu le, če očitno lahko brez tega pridejo do vseh računalniških podatkov? Res sem zbegan, kaj bo povedal računalniški izvedenec o tem, kaj je bilo napisano na mojem računalniku, če ga nikoli ni imel v roki? Ne vem, mogoče sem za časom in sem neupravičeno v »dvomih«? Res me zanima, kaj bo povedal izvedenec? Zanimivo, da niti odvetnik in še dva vprašana zraven ne poznajo odgovora, kako misli izvedenec napisati mnenje o izsledkih dela na mojem računalniku, če ga ni zasegel in pregledal? Kako že gre tista »južna«? »Živi bili pa videli«? Mogoče! Na naše pravosodje se lahko zaneseš kot na preluknjan čoln sredi morja.

Rubrik tipa »na današnji dan…« je malo morje! Najbrž bi vsak od vas naštel nekaj »pomembnih« datumov zanj iz preteklosti in se na »današnji« dan tega spominjal. Trpko ali sladko, ve vsak sam?! Kar se mene tiče, na današnji dan pred 20- imi leti, se mi je zrušil svet na glavo. Priznam, da mi še danes niso jasne stvari okoli tega datuma. Kakšen teden dni nazaj pred 20-imi leti, so me takratni sodelavci zvabili v past. Njavro me je zvabil sredi noči v Taborsko jamo. Pol leta so bili naši odnosi na psu. Z njimi oz. paravomom nisem želel deliti denarja od posla, ki ni imel nič z njimi. In je prišlo do razpoke. Mesec dni kasneje me ni zanimal transport ukradenega orožja Italijanskemu kupcu v Koper. Izkazalo se je, da kupca sploh ni, vojak, ki je zavajal pajdaše o Italijanu pa je moral umreti. Njavro in Krkovič sta do konca ponorela, ko je Njavro v stanovanju pobeglega Erika Jenka našel posnetek pogovora med Jenkom, Krkovičem in Janšo. Posnetek bi takrat hudo obremenil Janšo in Krkoviča, saj se je Jenko zaščitil in posnel sestanek, na katerem je stranki Janeza Janše, takrat SDSS, izročil milijon nemških mark podjetja GDS. Denar je bil last vlagateljev. Jaz pa sem Jenku posodil snemalno opremo! Koga bo posnel pa nisem imel pojma. Ker sem mu hotel ustreči, sem šel po snemalnik k Aleksandru Lavrihu, takratnemu tehniku VOMO. Resnično nisem imel pojma, da misli Jenko posneti Janšo in Krkoviča.

Janša in Krkovič sta bila drugačnega mnenja in Njavro me je zvabil v omenjeno Taborsko jamo. Sledil je obračun, ki sem ga nekoč že opisal, vsem pa se je neverjetno zdela  moja trditev o tipu in modelu pištole, ki sem jo imel za pasom. Zakaj je ostala kjer je bila, bi morali vprašati Njavra, Oražma, Pojeta in Torkarja, ne mene. Dogodka se nerad spominjam, zadnjega sedeža Pojetovega Cliota in norega Oražma, ki je komaj čakal Njavrov ukaz, da me ubije. Maltretiranju sem pobegnil v temo, Oražem je streljal za mano, ko sem streljal nazaj, je nastala panika. »Kolegi« so z dvema avtoma pobegnili v noč, jaz sem streljal za Oražmovim Corradom in mu preluknjal obe zadnji luči. Pred domom za medicinske sestre na Taboru je Policija opazila prestreljen avto in ga poslikala. Oražem je bil celo zaslišan, kaj se je zgodilo z avtom, pa se je izmazal z izgovorom, da mu ga je z dežnikom naluknjala ljubosumna lezbača iz doma »medicink«! Nekdo je to pojasnilo »kupil«, da je šlo »skozi«, kot se reče!

murder-istock 650x400 71470732799

Nekaj dni kasneje je sledil današnji dan pred 20-imi leti! Stanoval sem na Polanškovi 5 v Črnučah. To jutro sem bil v stanovanju sam. Boljšo polovico sem poslal na počitnice k sorodnici v New York. Bila je noseča in bil sem v skrbeh, da se ji kaj ne zgodi namesto meni. Nekaj pred šesto uro zjutraj me je zbudilo razbijanje. Preden sem vstal iz postelje in prišel do vrat, so se vrata vdala pred nasilnimi obiskovalci. V stanovanje so vdrli trije zamaskirani specialci in nekaj civilistov. Vsaj dva sta imela okoli vratu značko kriminalistične službe, eden je imel izkaznico VIS-a, ostali pa naj bi bili pripadniki VOMO. Sledila je preiskava stanovanja brez prič, torej tajna preiskava? Vse je zanima sef, ki sem ga imel v delavni sobi. Vso preiskavo sem ležal v gatah na postelji, kratkocevno orožje pa je imel maskirani specialec uperjeno v mojo glavo. Dvignili so me šele, ko so hoteli, da odprem sef. Nisem ga hotel. Nisem podlegel grožnjam in  izsiljevanju, sefa nisem odprl. Na koncu so ga naložili na nekakšen voziček in ga mukoma odvlekli iz stanovanja po stopnicah. Sef je bil kot manjša omara. V sefu sem imel več kot 400.000 DEM gotovine v različnih valutah (črni fond paravoma), dokumentacijo in žige off shore podjetja v tujini, katerega 50% lastnik sem bil (SIHL ltd.), okoli 30 bianco osebnih izkaznic in potnih listov, skupaj z žigi, folijami in napravo za plastificiranje in dva ponarejena dokumenta tuje države. Na eni je bila fotografija Krkoviča, na drugem pa fotografija njegove takratne žene.

Sef so odpeljali, mene pa na koncu izpustili. Da ne pozabim. V sefu je bilo več micro kaset Olympus in dve old VHS videokasete. Njih vsebina bi hudo obremenila nekoga, ki je še danes trdno v sedlu. Zato lahko po dvajsetih letih upravičeno sklepam, da je stal za tem podvigom!

170625-weill-murder-hero iiv6xz

Za marsikatero zgodbo sem mislil, da je zaključena in zaprašena. Pa sem v zadnjih desetih letih spoznal, da se motim. Nekatere zgodbe še trajajo in so daleč od epiloga. Tale na današnji dan pred 20-imi leti je ena od njih! Odvetnika sem prosil, da uradno poizve pri pristojnih, kaj se je takrat zgodilo, po čigavem nalogu in kje so končale zasežene stvari? Odgovora po šestih mesecih še ni. Najbrž ga nikoli ne bo. Kot pisalnega stroja, ki sem ga kriminalistom izročil pred leti! Izročim jim pisalni stroj, ki je kronski dokaz o ponarejanju, ponarejeni dokumenti pa so skoraj pripeljali do državljanske vojne! In se ne zgodi nič! Celo več! Pisalni stroj se je v »dobro« vseh izgubil! Itak. klapEND

Donate-to-Rotary-eClub-7610-new  

Pustite komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

nazaj na vrh

Sledite nam

E novice